»Ko vstopamo v literarna svetovja, nas pričakajo vedno drugačni in specifično strukturirani prostori s svojstvenim nagovorom, ki se v bralcu razpira v soustvarjeno sfero, tej pa bralec dodaja še svoj osebni kolorit in zapolnjuje njena prazna mesta.«
»Ko sem začela govoriti nemško, sem opazila, da v tem jeziku veliko bolje izražam čustva. Nemščina je fantastična kot jezik za pisanje. Je odličen knjižni jezik. V nasprotju s slovenščino se z jezikom lahko igraš na neverjeten način. Slovenščina na primer ne pozna zloženk. V nemščini sem našla izraze za čustva in občutke, ki jih je težko izraziti v slovenščini«
»Sem pač mnenja, da sodijo nekatere stvari v tišino dveh. Tišina dveh se oriše z znaki, ki kažejo na neizgovorljivo. Znakov naj bo malo, da ne bodo po nesreči izgovorili česa napačnega, česa izgovorljivega.«